Ko besede ubijajo – od moskve do mariupola

V svetu bomo 18. junija prvič obeležili (odpre se v novem zavihku) mednarodni dan boja proti sovražnemu govoru. To se je zgodilo na podlagi resolucije Generalne skupščine ZN (odpre se v novem zavihku) iz julija 2021 o »spodbujanju medverskega in medkulturnega dialoga ter strpnosti v boju proti sovražnemu govoru«. ZN pozivajo (odpre se v novem zavihku) vlade, mednarodne organizacije, civilnodružbene skupine in posameznike, da organizirajo dogodke in dajejo pobude za spodbujanje strategij za prepoznavanje, obravnavanje in preprečevanje sovražnega govora.

Sovražni govor – o čem govorimo?

Po besedah ZN (odpre se v novem zavihku) je sovražni govor kakršno koli govorno, pisno ali vedenjsko sporočanje, ki napada ali uporablja slabšalen ali diskriminatoren jezik v zvezi z osebo ali skupino na podlagi tega, kdo je ta oseba ali skupina; povedano drugače, ki temelji na veri, narodnosti ali pripadnosti te osebe ali skupine.

Sovražni govor je nevaren. Če spet uporabimo besede ZN:

»Če sovražni govor ni nadzorovan, lahko celo škoduje miru in razvoju, saj je podlaga za spore in napetosti ter obsežne kršitve človekovih pravic.«

Sovražni govor in razčlovečenje

Sovražni govor ima dva »sopotnika« – dezinformacije in medijsko manipulacijo. Ruska vojna proti Ukrajini ponazarja smrtonosni učinek sovražnega govora, saj je služil razčlovečenju nasprotnika, v tem primeru legitimne, izvoljene vlade v Kijevu, in ukrajinskega prebivalstva v širšem pomenu.

Ko je nasprotnik razčlovečen, se vojaki na bojišču ne borijo z drugim človekom, kot sta vi in jaz, temveč z manjvredno skupino.

Malokdo bi pričakoval, da bodo sredi leta 2022 ključni ruski voditelji, pa tudi mediji, ki narekujejo trende, in oblikovalci javnega mnenja (odpre se v novem zavihku) odkrito podpirali genocidna stališča ali pozivali, naj ljudje »izginejo (odpre se v novem zavihku)«. Kakšna dinamika poganja razvoj pismene družbe, bogate kulture, platform za obveščanje in izmenjavo mnenj, družbenih medijev in podobnega v takšno smer?

Očiten – a neprijeten – odgovor je: z ljudmi je mogoče manipulirati. Sproži se primarna skupinska dinamika, še posebej, če so večkrat izpostavljeni čustveno nabitim dezinformacijam. Naša skupina proti »njim«. (Glejte naš članek o petih pogostih zgodbah.)

Žal evropska in svetovna zgodovina premoreta obilo takšnih primerov. Sovražni govor je botroval grozodejstvom v več vojnah. Med nedavnimi primeri so holokavst, poboji v Ruandi leta 1994, vojne v nekdanji Jugoslaviji v devetdesetih letih, kjer so Vukovar, Srebrenica in Kosovo le nekateri nedavni primeri, ki nas spomnijo, kako hitro se lahko nekdanji sosedje obrnejo drug proti drugemu, kar se konča z brutalnimi poboji.

Kako je v zadnjih 12 mesecih v Kremlju prevladoval sovražni govor

Uporaba izraza »nacist« je bila od leta 2014 pogosta, kot je razvidno iz naše baze podatkov, vendar se je ton na splošno zaostril.

Julij 2021: Putinov dolgi članek: Pred približno letom dni, 12. julija 2021, je Kremelj objavil članek (odpre se v novem zavihku), ki ga je podpisal Putin: »O zgodovinski enotnosti Rusov in Ukrajincev«. Putinove trditve lahko na kratko povzamemo (odpre se v novem zavihku) tako:

– velik del Ukrajine je ozemlje, ukradeno »zgodovinski Rusiji«,

– ukrajinski narod je umetna ideja, Ukrajinci pa so v bistvu Rusi s spranimi možgani, ker

– Ukrajino vodijo »radikalci in neonacisti«, ki so »orodje« Zahoda [ZDA, Nata, EU].

Slogan »nacistični/neonacistični« se pojavlja v petih različnih delih besedila. Od revolucije na Majdanu leta 2013 se obtožbe o nacizmu uporabljajo za razčlovečenje Ukrajincev in povzemanje vsega zla v eni besedi.

Putinov članek so razdelili vojakom v ruski vojski, kar se zdi sodobna različica politične vzgoje vojakov v nekdanji sovjetski vojski.

24. februar 2022 Vojna V tednih pred novo invazijo 24. februarja sta Putin in ruska vlada pogosto govorila o tem, da želi Kijev »napasti rusko govoreče prebivalce Donbasa in nad njimi izvesti genocid«. Putin je 24. februarja predstaviloperacijo kot »samoobrambo« za »denacifikacijo Ukrajine«. »Nacist« za vojaka z orožjem postaja nekaj takega kot povelje za streljanje.

25. marec: Preprečimo zlobnežem uporabo jedrskega orožja V Putinovem govoru (odpre se v novem zavihku) 16. marca so bile obtožbe še močnejše: »neonacisti« v Kijevu pripravljajo napade s kemičnim in biološkim orožjem, antraksom ali nečim podobnim. Kmalu bo Kijev pripravljen uporabiti jedrsko orožje proti Donbasu in Rusiji. Putin pa samega sebe predstavlja kot krotilca neonacistov.

Prav v marcu se grozodejstva (odpre se v novem zavihku) na območjih pod ruskim nadzorom stopnjujejo, kot je dokumentiral (odpre se v novem zavihku) OVSE.

3. april: RIA novosti hvali genocid Največji ruski novičarski portal, državna agencija RIA novosti, je objavil obsežen članeks Kremljem povezanega vidnega intelektualca in filmskega ustvarjalca Timofeja Sergejceva, v katerem poziva k ukrepom v Ukrajini, ki bi jih lahko označili za genocidne: brez usmiljenja na bojišču, množično zatiranje, etnično čiščenje à la Stalin. Sporočilo se je nato razširilo na glavne ruske televizijske kanale in spletne medije.

Izraza »nacisti« in »nacizem« sta v članku znova uporabljena pretežno za označevanje vsega, kar je povezano z ukrajinsko državo, vlado v Kijevu ali ukrajinskimi oblastmi. Načrt poziva k uničenju in likvidaciji vseh »nacistov« ter k množični represiji nad Ukrajinci. Poleg stroge cenzure vseh ukrajinskih glasov ter uvajanja ruskih zakonov in kulture je cilj prepovedati celo ime Ukrajina in izraz ukrajinski. Naj Ukrajina izgine.

7. junij: Dmitrij Medvedjev želi, da »izginejo« Osrednji članek agencije RIA novosti ni daleč od razmišljanja nekdanjega predsednika, nekoč liberalnega reformatorja Dmitrija Medvedjeva, zdaj namestnika predsednika ruskega varnostnega sveta. V objavi na portalu Telegram (odpre se v novem zavihku), je le še podkrepil prejšnje ostre in bojevite izraze (odpre se v novem zavihku) in poslal tole jasno sporočilo: »To so barabe, ki hočejo smrt za Rusijo. Sovražim jih in naredil bom vse, da izginejo.« Čeprav Medvedjev ni izrecno omenil Ukrajine, lahko domnevamo, da je imel v mislih Ukrajince.

13. junij: Ukrajina, »eksistenčna grožnja Rusiji«

Besede Medvedjeva je s še odkritejšim pozivanjem k nasilju podkrepil še en visoki ruski uradnik, Dmitrij Rogozin, nekdanji podpredsednik vlade, nekdanji ruski veleposlanik pri Natu in zdaj vodja ruske vesoljske agencije Roskosmos. Na svojem (preverjenem) računu na Twitterju (odpre se v novem zavihku) meni, da je treba z Ukrajinci opraviti »enkrat za vselej«. Ukrajina oziroma po Rogozinovih besedah »to, kar se je pojavilo namesto Ukrajine« pomeni »eksistenčno grožnjo ruskemu narodu, ruski zgodovini, ruskemu jeziku in ruski civilizaciji«. (Glej tudi tukaj (odpre se v novem zavihku))

»Eksistenčna grožnja« je tudi ključna beseda (odpre se v novem zavihku) v ruski doktrini za morebitno uporabo jedrskega orožja, saj mora biti takšna grožnja izrečena Rusiji, da bi ta lahko orožje uporabila prva.

15. junij: Dmitrij Medvedjev (znova): »Ukrajina čez dve leti morda sploh ne bo več obstajala«

Medvedjev se je 15. junija v še eni objavi na Telegramu (odpre se v novem zavihku) posmehljivo obregnil ob pogovore o morebitni dobavi utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) iz ZDA Ukrajini v obliki dvoletnega prenosa na izposojo ali zakup (Lend Lease). Provokativno se je spraševal: »Kdo pravi, da bo Ukrajina čez dve leti sploh še na svetovnem zemljevidu?« Ta nenehni vrtinec »izginotja / prenehanja obstoja / sovraštva do njih« je ena sama velika zelena luč za vojake, da nadaljujejo vse mogoče početje.

Strupena televizija

Ruska državna televizija in prokremeljski mediji (odpre se v novem zavihku) so že dolgo strupen glas z zelo militaristično in revanšistično agendo. Od pogovornih oddaj, kot je priljubljena »60 minut«, kjer analitiki kar tekmujejo drug z drugim (spremljajte poudarke (odpre se v novem zavihku)), do rednih televizijskih novic, ki nenehno servirajo »nacistične« zgodbe. To zaostruje že tako sovražno ozračje.

Mladi vojak na bojišču – ko sovražni govor preide v dejanja

Sovražni govor se prek vojaške hierarhije neposredno prenaša vse do vojakov na fronti, ki tako kot vsi drugi spremljajo novice in prispevke. Večina ruskih vojakov, poslanih v vojno v Ukrajino, je mladih. Od otroštva poznajo le enega voditelja Rusije: Putina. Med šolanjem v ruskih šolah in nato v vojski so ga postavljali na piedestal. Od leta 2014, nezakonite priključitve Krimskega polotoka in začetka vojne v Donbasu je minilo osem let. Vse, kar se dogaja v Rusiji, se zgodi z njegovim blagoslovom ali po njegovi zaslugi. To močno spominja na kult osebnosti, kar morda najbolje kažejo besede (odpre se v novem zavihku) takratnega namestnika načelnika kremeljskega štaba Vjačeslava Volodina, zdaj predsednika ruske Državne dume, iz leta 2014: »Današnje Rusije ni brez Putina.«

Po mesecih srditih spopadov, po izgubljenih bitkah in umiku iz Kijeva, po tem, ko so vsak drugi dan slišali skoraj apokaliptično rožljanje z jedrskim orožjem (odpre se v novem zavihku), besede »naj izginejo« verjetno dojemajo tako, da je sovražnik vsak Ukrajinec; treba ga je ubiti in uničiti.

Ob mednarodnem dnevu boja proti sovražnemu govoru se spomnimo na besede vojvode Wellingtona po bitki pri Waterlooju leta 1815: »Nič razen izgubljene bitke ne more prinesti niti približno toliko melanholije kot dobljena bitka.« To dokazuje, da so bili tudi najbolj zmagoviti vojskovodje sposobni čutiti ponižnost in obžalovanje zaradi izgubljenih človeških življenj.

[P1]ne morem se spomniti kaj boljšega za ‘consume’