»S svojim delom pomagamo v boju proti ruskim agresorjem. Zato vztrajamo.« Pogovor z ukrajinsko skupino za preverjanje dejstev Voxcheck
VoxCheck (odpre se v novem zavihku) je neodvisen in neprofiten projekt za preverjanje dejstev v Ukrajini. V začetku februarja 2022, ko je Kremelj še vedno zbiral tanke in vojake na ukrajinskih mejah, smo skupini VoxCheck poslali nekaj pisnih vprašanj o njihovem delu in prokremeljskih dezinformacijah v Ukrajini. Še preden smo pogovor lahko dokončali, je Rusija napadla Ukrajino. 2. marca, sedmi dan invazije, smo prejeli odgovore na naša vprašanja in se odločili, da jih objavimo v sedanji obliki kot dokaz vztrajnosti in odpornosti ukrajinskega ljudstva.
VoxCheck se še naprej bori proti dezinformacijam, čeprav njegovo delo prekinja zvok siren.
Jezik je bil zaradi boljše berljivosti nekoliko spremenjen.
Kaj je VoxUkraine in kakšno je njegovo poslanstvo?
VoxUkraine (odpre se v novem zavihku) je neodvisna analitična platforma. Ukrajini pomagamo na poti v prihodnost. V ospredje postavljamo gospodarstvo, upravljanje, družbeni razvoj in reforme. Ne podpirajo nas niti stranke niti oligarhi. Kakovost svojih gradiv zagotavljamo z urejanjem.
VoxCheck (odpre se v novem zavihku) je enota za preverjanje dejstev platforme VoxUkraine. Spremljamo in preverjamo izjave politikov in mnenjskih voditeljev, ki jih dajejo širšemu občinstvu, na primer v intervjujih za vodilne medije ali v političnih pogovornih oddajah. Druge smeri našega dela so razkrivanje ponaredkov in boj proti ruskim dezinformacijam. Cilj našega projekta je: manj laži politikov in več kritičnega razmišljanja ljudi.
Številni opazovalci opozarjajo, da je Kremelj v trenutnem okviru ruske vojaške eskalacije okrepil svoje dezinformacijske dejavnosti (vprašanje je bilo zastavljeno pred začetkom ruske invazije – EuvsDisinfo). Se strinjate, in če se, kateri so glavni poudarki dezinformacij, namenjenih ukrajinskemu občinstvu?
Splošna zgodba ruskih dezinformacij ostaja enaka: »Ukrajini vladajo nacisti«, »ruski jezik in kultura v Ukrajini zatirajo«, »Ukrajini vladajo zahodni voditelji«, »ukrajinska vojska obstreljuje civiliste v Donbasu« in številne druge.
Vendar se je število zavajajočih zgodb povečalo s krepitvijo ruske vojske in začetkom obsežne invazije. Pojavljale so se na primer trditve, da so Ukrajinci napadli in obstreljevali nekatere kraje (čeprav se to dejansko ni zgodilo), izmišljene zgodbe o predaji ukrajinskih vojakov in odhodu visokih uradnikov iz Ukrajine, trditve o porazu ukrajinskih oboroženih sil (cilj teh zgodb je demoralizirati ukrajinsko vojsko).
Več primerov (odpre se v novem zavihku) lahko najdete na Vox Ukraine.
Ali lahko trenutne razmere v informacijskem okolju primerjate z letom 2014? So Ukrajinci postali bolj odporni na dezinformacije?
Omeniti je treba, da leta 2014 VoxChecka še ni bilo.
Po našem mnenju so Ukrajinci odpornejši kot leta 2014. So pa še mogoče izboljšave.
Po podatkih raziskave(odpre se v novem zavihku), ki jo je leta 2020 izvedel portal »Detector Media«, je 15 odstotkov Ukrajincev nizko, 33 odstotkov pa podpovprečno medijsko pismenih (nasprotno pa jih je 52 odstotkov nadpovprečno ali visoko medijsko pismenih – EUvsDisinfo).
Opozoriti je treba, da je bila skoraj polovica (45 odstotkov) ljudi z nizko medijsko pismenostjo starih od 56 do 65 let. Več kot polovica segmenta s podpovprečno medijsko pismenostjo je imela srednjo poklicno izobrazbo.
Na medijsko pismenost torej vplivata dva ključna dejavnika: izobrazba in starost. Nekateri ljudje so odraščali v nekdanji ZSSR, kjer zaradi takratne množične propagande in manipulacije z informacijami nihče ni niti slišal za medijsko pismenost.
Pri delu se veliko posvečate dezinformacijam, usmerjenim v proces reform v Ukrajini. Ali lahko izpostavite eno samo temo, o kateri je po vašem mnenju še posebej pomembno dvomiti?
Reforma ukrajinskega zdravstvenega sistema je po našem mnenju primer najbolj ciljno usmerjene reforme. Ker ima veliko vidikov, je tu veliko zgodb in podtem, o katerih je mogoče lagati.
Kakšen je odgovor na izziv dezinformacij? Lahko dezinformacije ustavimo ali pa gre za neizogiben del sodobnega informacijskega okolja? Kaj se lahko druge države naučijo od Ukrajine?
Čeprav nekateri menijo, da gre za kršenje svobode govora, bi kot priporočljiv ukrep v boju proti dezinformacijam izpostavili prepoved proruskih televizijskih kanalov in spletnih strani, ki širijo dezinformacije ali delujejo kot platforme, ki gostijo dezinformacijska trobila. Če je platforma za dezinformacije prepovedana, so za njeno ponovno vzpostavitev potrebna sredstva. Številni poskusi ponovne vzpostavitve pa bi lahko dokončno izčrpali vire dezinformacij.
Čeprav prepoved dostopa do televizijskih in radijskih frekvenc ne preprečuje uporabe drugih kanalov (tisti, ki so bili deležni ukrajinskih sankcij, so na primer še naprej uporabljali družbene platforme Facebook, Telegram in YouTube), lahko ta upravni ukrep zmanjša njihov doseg. Poleg tega lahko povzroči njihovo popolno ukinitev, kot se je zgodilo z enim od televizijskih kanalov, deležnih sankcij (odpre se v novem zavihku) v Ukrajini.
Katere so največje ovire pri vašem delu in kaj vas navdaja z optimizmom glede prihodnosti?
Ovire:
- priliv napačnih informacij. Naša ekipa težko obvladuje vsa prejeta sporočila.
- Psihološko breme.
- Ta hip imamo varnostne probleme. Številni člani naše ekipe živijo v ukrajinskih mestih, kjer obstaja nevarnost bombardiranja. Zato delovanje pogosto prekinjajo alarmi za zračni napad.
Kar nas navdaja z optimizmom:
- podpora bralcev (zahvaljujejo se nam in poudarjajo, da opravljamo pomembno delo).
- Upanje, da bo naša družba sposobna kritičnega razmišljanja.
- Zdaj se bolj kot kadarkoli zavedamo, da naše delo pomaga v boju proti ruski agresiji. Zato nadaljujemo.