Dovolj močni

Kremelj je nadaljeval svoje vmešavanja v volitve v ZDA do zadnjega trenutka, pri čemer je uporabil enake metode, ki smo jih že večkrat razkrili.

Ta teden smo bili priča, da prokremeljski viri širili dve nasprotujoči si narativi o severnokorejskih četah v regiji Kursk: prva trdi, da jih sploh ni, hkrati pa, da so trditve o njihovi prisotnosti zgolj izmišljotina Zahoda za opravičevanje vpletenosti Nata.

Torek, 5. novembra, je označil konec cikla predsedniških volitev v ZDA z zmago republikanskega kandidata Donalda J. Trumpa. Kot smo že poročali, so mediji pod nadzorom ruske države in drugi prokremeljski dezinformacijski akterji poskušali vplivati na volitve z večplastnimi vplivnimi kampanjami – taktika, ki smo jo že prevečkrat spoznali.

Zanikaj resničnost in jo zamenjjaj z lastno resničnostjo

Kremeljska mentalna gimnastika o Severni Koreji je odziv na vse več dokazov iz različnih obveščevalnih služb, ki potrjujejo, da je Severna Koreja poslala okoli 10–12.000 vojakov v podporo ruski vojni v Ukrajini.

Nameščanje so neodvisno potrdili ukrajinska obveščevalna služba, Evropski obveščevalni center (angleško Intelligence and Situation Centre – INTCEN), ameriško obrambno ministrstvo in Južnokorejska nacionalna obveščevalna služba, pri čemer je generalni sekretar Nata Mark Rutte že prej potrdil, da so se nekatere severnokorejske sile že premaknile bližje ukrajinski meji.

Imeti torto in jo tudi pojesti

Ta dezinformacijska kampanja je še posebej zanimiva, saj razkriva, kako si kremeljski propagandni stroj prizadeva doseči oboje hkrati; na eni strani prokremeljski viri zavračajo poročila o severnokorejskih četah kot manipulacijo CIA in trdijo, da bi tuje čete le ovirale rusko „popolnoma usklajeno bojno mašinerijo“, po drugi strani pa hkrati širijo pripoved, da so navedbe Zahoda o podpori Severne Koreje zgolj poskusi, da bi za nazaj opravičili prisotnost Natovih čet v Ukrajini – čeprav Natovih čet ni na bojni liniji.

To nasprotje izpostavlja ključno značilnost ruske informacijske vojne: če je resničnost nemogoče zanikati, se pogosto zatečejo k ustvarjanju več nasprotujočih si pripovedi, v upanju, da se bo vsaj ena prijela pri ciljni publiki.

Seveda je videti nekoliko nenavadno, ko „največja vojska na svetu“, kot prokremeljski mediji radi pretiravajo o ruski vojski, prosi za pomoč mednarodnega izobčenca in eno najrevnejših držav na planetu. Moskva je zato uporabila tako imenovano obrnjeno resničnost, da bi razložila ta paradoks, češ da Rusija pomaga Severni Koreji in ne obratno.

Ujeti s prsti v marmeladi

Ruski državni mediji in drugi prokremeljski viri so izvedli večplastne vplivne poskuse, usmerjene na letošnje predsedniške volitve v ZDA s tujim manipuliranjem z informacijami in vmešavanjem (angleško Foreign Information Manipulation and Interference – FIMI).

Po poročanju ameriških uradnih virov so ti poskusi vključevali na primer ponarejene posnetke, ki lažno prikazujejo volilne goljufije, grožnje z bombo, ki so začasno prekinile glasovanje na dvanajstih voliščih v Georgii, večinoma v afriško-ameriških soseskah, in kampanjo „Dvojnik“, ki je ustvarila kompleksne klonirane spletne strani, ki so posnemale legitimne ameriške medije.

Zveni vse preveč znano

Taktike so med drugim vključevale vsebine, generirane z umetno inteligenco, usklajene neavtentične račune na družbenih omrežjih in večstopenjska preusmerjanja URL-jev za izogibanje omejitvam platform. Ruski vplivneži so prav tako izkoriščali ameriške notranje težave, kot je orkan Helen, da bi zasejali razdor, češ, da je pomoč Ukrajini nadomestila prizadevanja za pomoč ob orkanu. Ti poskusi so močno temeljili na tako imenovani taktiki preplavljanja, da bi vsilili določene zgodbe, vključno s teorijami zarote o globoki državi, v informacijski prostor, da bi skušali spodkopti zaupanje ameriške javnosti v demokratične institucije in kandidate.

Rusko vmešavanje v letošnje predsedniške volitve v ZDA sledi vzorcu, opaženemu že na volitvah v Evropski parlament ter na volitvah v Moldaviji in Gruzijii. Podobne taktike so bile uporabljene pri vseh teh volitvah: črnjenje kandidatov, preplavljanje informacijskega prostora z lažmi, izkoriščanje obstoječih družbenih razdorov, usklajeno neavtentično vedenje na družbenih omrežjih ter poskus spodkopavanja zaupanja v demokratične institucije.

Več primerov prokremeljske dezinformacije, zaradi katerih smo ta teden zmajevali z glavo:

    %s

      %s

        %s

        🎵 Playlist