Še ene volitve, še en poskus vpletanja Kremlja
Ko se Nemčija pripravlja na volitve, prokremeljski akterji uporabljajo arzenal dezinformacijskih taktik za manipulacijo javnega mnenja in spreminjanje ravnotežja demokracije.
Pred volitvami v Bundestag, ki bodo 23. februarja, so elementi prokremeljskega ekosistema za manipulacijo informacij okrepili svoja prizadevanja za širjenje dezinformacij, z namenom destabilizacije demokratičnega procesa v Nemčiji in oblikovanja izida bolj po svoji meri.
Mreže za širjenje informacij, povezane s prokremeljskim ekosistemom za tuje manipuliranje z informacijami in vmešavanje (angleško foreign information manipulation and interference – FIMI), so usmerile svoje napade na kanclerja Olafa Scholza, stranko Zelenih ter CDU/CSU, ter jih z narativi krivijo za gospodarske težave in prikazujejo kot nezanesljive.
Hkrati je nemška izdaja vodilnega ruskega propagandnega medija RT ponovno vzpostavila svojo prisotnost na platformi X, kljub temu da je pod mednarodnimi sankcijami.
Ta usklajena prizadevanja niso osamljeni incidenti, temveč del širše prokremeljske strategije za vmešavanje v evropske demokratične procese – ponovno.
Pranje informacij in izmišljeno umazano perilo
Eden izmed nedavnih primerov je izmišljena preiskava, ki lažno trdi, da trenutna nemška vlada načrtuje legalizacijo pedofilije. Ta absurdna trditev izvira iz Ruske fundacije za boj proti krivicam (R-FBI), povezane s Prigožinom (glej tukaj), in je bila razširjena prek mreže rusko usmerjenih spletnih strani, vključno z neavtentičnimi novičarskimi portali in računi na družbenih omrežjih. Dosegla je na stotine tisoč uporabnikov na platformah, kot so Threads, Telegram in X.
Kot smo že dokumentirali v naši analizi Lažna fasada, takšne taktike izkoriščajo pranje informacij za prikrivanje izvora dezinformacij, hkrati pa povečujejo njihov doseg. Ta specifična izmišljena trditev je bila usmerjena proti političnim strankam Zveza 90/Zeleni in CDU/CSU, vključno s posameznimi politiki iz teh strank, z namenom škodovati njihovemu ugledu in spodkopati njihovo verodostojnost pred prihajajočimi volitvami.
Še en dvojnik
V drugem primeru so se uporabljale domene s tipkarskimi napakami, ki so posnemale ugledne medije, na primer Der Spiegel, za širjenje izmišljenih člankov, kritičnih do glavnih nemških političnih strank. Manipulativne izmišljotine, kot sta ‘Zelena energija duši nemška podjetja’ in ‘Merz prikriva militarizem s populizmom’, so se širile prek neavtentičnih računov in dosegle deset tisoče ogledov.
Ta pristop sledi dobro znanim in dokumentiranim vzorcem prokremeljske kampanje Dvojnik (angleško Doppelganger), ki se zanaša na kloniranje domen in ojačanje prek botov za širjenje dezinformacij ter izkoriščanje javnega zaupanja v verodostojne medije. Osredotočenost na gospodarska in varnostna vprašanja odraža prilagojeno prizadevanje za poglabljanje nezadovoljstva in polarizacijo nemških volivcev.
Izkoriščanje strahov za razdvajanje
Poleg tega se je široko širila lažna trditev, da Nemčija načrtuje prihod 1,9 milijona kenijskih delavcev v državo. Ta dezinformacijska zgodba je bila zasnovana za izkoriščanje strahov pred migracijami z namenom spodbujanja razkola in zmanjševanja zaupanja v trenutno vlado. Zgodba je bila razširjena na številnih spletnih straneh, kanalih na Telegramu in računih na platformi X, povezanih s prokremeljskim ekosistemom.
Kljub temu, da je trditev kot lažno razkrinkala nemška novinarska agencija DPA (nemško Deutsche Presse-Agentur), je bila deležna veliko pozornost in je dosegla milijone ogledov na platformi X in drugih omrežjih. Ta dezinformacijska kampanja, podobno kot druge povezane z Lažno fasado, je uporabila domnevno podtaknjeno izvirno zgodbo, izmišljene vsebine in ponarejene osebnosti, da bi laži dodala verodostojnost.
Z izkoriščanjem strahov in drugih družbenih ranljivosti, ustvarjanjem lažnih narativov ter uporabo naprednih tehnik širjenja si Kremelj prizadeva manipulirati in polarizirati volilna telesa, oblikovati politično okolje ter oslabeti evropsko enotnost.
Več izbranih del Kremljevega propagandnega aparata ta teden:
- Namesto da bi našli nove trike, se prokremeljski dezinformacijski mediji vračajo k starim taktikam. Tokrat predstavljajo operacijo Nata Baltski stražar (angleško Baltic Sentry) kot pomorsko blokado, katere cilj je odrezati Rusijo od morja in izzvati oborožen konflikt. Ta lažna trditev nakazuje, da je Natova prisotnost v Baltskem morju agresivna poteza, prikrita kot prizadevanje za zaščito ključne infrastrukture. V resnici je Baltski stražar obrambna pobuda, zasnovana za zaščito ključnih podvodnih kablov in druge kritične infrastrukture v baltski regiji. Po poškodbah podvodnih kablov med Estonijo in Finsko decembra ter drugih incidentih je Nato sprožil to operacijo kot odziv na konkretne grožnje pomorski varnosti. Prizadevanja zavezništva so popolnoma skladna z mednarodnim pravom, zlasti z načelom svobode plovbe. Lažni narativ je še en primer iz Kremljevega priročnika: prikazovanje Nata kot agresorja in Rusije kot žrtve. S tovrstnimi napačnimi predstavitvami Natovih ciljev želi Kremelj odvrniti pozornost od lastnega agresivnega vedenja in z zbujanjem neutemeljenih strahov pred sovražnostjo Zahoda pridobiti domačo podporo za režim.
- Prokremeljski glasniki znova (glej tukaj in tukaj) napovedujejo »zamrznjeno prihodnost« za Evropo. Ta apokaliptična vizija je oblikovana za širjenje strahu med državljani EU in zmanjševanje podpore sankcijam, uvedenim proti Rusiji po njeni neizzvani invaziji na Ukrajino. Čeprav je res, da sta odločitev Ukrajine, da ustavi tranzit ruskega plina, in nedavne ameriške sankcije proti ruskim naftnim tankerjem povzročili kratkotrajen porast cen, se Evropa nikakor ne sooča z energetsko krizo. Zaradi strateških priprav in diverzifikacije virov energije je EU dobro pripravljena na zadostitev svojih energetskih potreb. Na začetku januarja 2025 so evropske zaloge plina znašale 72 odstotkov, kar je nekoliko nad povprečjem za ta čas v letu. Čeprav Kremljevo neutemeljeno alarmiranje ni resnično, je cilj jasen: spodkopati evropsko enotnost in zmanjšati javno podporo sankcijam.
- Prokremeljski dezinformacijski aparat je očitno dobil nalogo, da zavajajoče trditi, da rusko gospodarstvo cveti, pri čemer se hvali z rekordno nizko brezposelnostjo, rastjo industrije in prihodki, ki presegajo inflacijo. V resnici se rusko gospodarstvo sooča z velikimi težavami. Rubelj je dosegel najnižje vrednosti v dveh letih, Nacionalni sklad za bogastvo Rusije se je od leta 2022 več kot prepolovil, pomanjkanje delovne sile pa hromi podjetja. Obrestna mera ruske centralne banke, ki znaša 21 odstotkov, najvišja v desetletjih, je jasen znak globokih gospodarskih težav. Zaradi Kremljevega neomejenega vojaškega avanturizma so se ruski vojaški izdatki od leta 2021 skoraj potrojili, in z drugimi varnostnimi stroški predstavljajo več kot 40 odstotkov državnega proračuna. Medtem cene hrane strmo naraščajo, inflacija, uradno ocenjena na 8,5 odstotka, pa je po mnenju analitikov v resnici precej višja. Daleč od gospodarskega uspeha te številke razkrivajo vse globlje razpoke v ruskem gospodarstvu, ki jih še dodatno poslabšujejo dolgotrajna vojna in dolgoletno napačno upravljanje gospodarstva. Ta dezinformacijski narativ je del ruske vojaške gospodarske propagande, ki želi projicirati moč, zmanjšati pomen vpliva zahodnih sankcij in poveličevati domnevne koristi avtoritarnega vodenja Kremlja za njegove državljane.