PRIJATELJSKA POMOČ: PROKREMELJSKI MEDIJI ZAGOVARJAJO KITAJSKO KRŠENJE ČLOVEKOVIH PRAVIC V ŠINDŽJANGU

Prokremeljski mediji reproducirajo in širijo zgodbe Pekinga, ki zanikajo kršitve človekovih pravic ujgurskega prebivalstva.

»Želene sanje se lahko uresničijo le s poštenim delom! […] prebivalci Šindžjanga in vsi delavni ljudje si zaslužijo spoštovanje vsega sveta,« so kmalu po mednarodnem prazniku dela trobili v Rosiskaji gazeti. V časopisu, ki je uradno glasilo ruske vlade, so ob tej priložnosti zatrjevali, da so obtožbe Zahoda o prisilnem delu v Šindžjangu »absurdne (odpre se v novem zavihku)« in da so namenjene spodkopavanju razvoja regije.

To je bil le zadnji primer prokremeljskih medijev, ki so zagovarjali stanje človekovih pravic na Kitajskem, medtem ko so v svetu čedalje bolj zaskrbljeni (odpre se v novem zavihku) zaradi zatiranja Ujgurov v kitajski provinci Šindžjang.

Na začetku tega leta je ruska državna tiskovna agencija RIA Novosti v članku trdila, da je pokrajina bojišče »svetovnih kampanj laži«, uperjenih proti Kitajski (odpre se v novem zavihku), katerih cilj je diskreditirati zimske olimpijske igre v Pekingu leta 2022. V preteklosti so prokremeljski mediji tudi lažno trdili, da so poročila o zatiranju Ujgurov na Kitajskem pretirana in del »propagande«, ter da so »ponaredke« o suženjskem delu v Šindžjangu ovrgli sami Ujguri.

Takšna sporočila, ki omalovažujejo kršitve človekovih pravic na Kitajskem ali jih zavračajo kot odkrito zahodno propagando, so v skladu z uradnimi zgodbami kitajskih oblasti, da bi jim zagotovili večjo veljavo in mednarodno legitimnost.

Prokremeljska privrženost kitajski zgodbi

V prokremeljskih dezinformacijah so bile univerzalne človekove pravice vsa leta prikazane kot »zahodni trojanski konj«, orodje, ki naj bi se uporabljalo za odvračanje javnosti od notranjih težav Zahoda in za izločanje Rusije kot geopolitičnega akterja. Takšne trditve so naletele na razumevanje: na začetku leta sta Rusija in Kitajska podali skupno izjavo (odpre se v novem zavihku), v kateri sta opisali skupno vizijo svetovnega reda in zavrnili (odpre se v novem zavihku) domnevno uporabo človekovih pravic s strani Zahoda kot izgovor za vmešavanje v notranje zadeve drugih držav, kar je ponavljajoči se argument Pekinga.

Da bi zagovarjali zatiranje Ujgurov in napadali Zahod zaradi sankcij na področju človekovih pravic (odpre se v novem zavihku), morajo prokremeljski mediji le ponavljati (odpre se v novem zavihku) uradno stališče Pekinga. Prokremeljski mediji, ki delujejo v več jezikih, razširjajo zgodbe kitajskih uradnikov, ki zanikajo kakršne koli obtožbe o genocidu (odpre se v novem zavihku) ali prisilnem delu (odpre se v novem zavihku) v Šindžjangu, kritične glasove redno obtožujejo, da so »protikitajski (odpre se v novem zavihku)« in se sklicujejo na teorije zarote, ki krivijo CIA za domnevno povzročanje nemirov v regiji. V zadnjem primeru je ruski televizijski kanal Rossiya 24, ki ga nadzoruje država, v Šindžjang poslal (odpre se v novem zavihku) svojega novinarja, ki si je ogledal tovarne in šole v regiji ter zatrdil, da tamkajšnji ljudje »harmonično združujejo molitev, komunistični duh in državljanske vzgibe«. Takšne »ugotovitve« so v popolnem nasprotju z dokumentarnimi dokazi (odpre se v novem zavihku), vključno z uradnimi dokumenti (odpre se v novem zavihku) in pričevanji očividcev (odpre se v novem zavihku), ki prikazujejo obseg zatiranja Ujgurov in drugih narodnostnih manjšin v Šindžjangu.

Državno nadzorovani kanali obeh držav so soglasni tudi v kritiziranju neodvisnih medijev, ki preiskujejo kršitve človekovih pravic v Šindžjangu. Kitajska kabelska televizija v angleškem jeziku CGTN (odpre se v novem zavihku) je obtožila BBC (odpre se v novem zavihku), da je napačno prikazala »zavode za strokovno usposabljanje« v Šindžjangu kot taborišča, kjer ljudi množično posiljujejo in mučijo, ter trdila, da so »BBC in nekateri zahodni mediji postali glasniki mednarodnih kampanj proti Kitajski«. Kmalu zatem je Sputnik News (odpre se v novem zavihku) objavil članek, v katerem je BBC označil za »britansko korporacijo za tajne operacije« in »kolesce v zahodnem imperialističnem stroju« ter britanski medij obtožil poskusa destabilizacije Kitajske.

Tarča so tudi raziskovalci. Marca 2021 so kitajski mediji pod državnim nadzorom objavili, da podjetja v regiji Šindžjang tožijo nemškega akademika Adriana Zenza (odpre se v novem zavihku), ki je raziskoval in razkrival kršitve človekovih pravic v Šindžjangu. Akademik je bil skupaj z nemško skupino za razmislek in številnimi evropskimi politiki uvrščen na kitajski seznam sankcij (odpre se v novem zavihku), kitajski mediji in uradniki (odpre se v novem zavihku) pa so ga sistematično črnili (odpre se v novem zavihku). Vključili so se tudi ruski državno nadzorovani mediji (odpre se v novem zavihku) in njihovi pooblaščenci (odpre se v novem zavihku), ki so poobjavili vsebino kitajskih medijev pod državnim nadzorom in Zenza – vodilnega znanstvenika in višjega sodelavca ameriške Spominske fundacije žrtvam komunizma (odpre se v novem zavihku) – zavrnili kot »skrajno desničarskega fundamentalista«.

Kaj pa … »kajpajevstvo«?

V preteklosti se je Kitajska večinoma vzdržala napadov na evropsko delovanje na področju človekovih pravic, saj je to v nasprotju z zlatim načelom »nevmešavanja«, ki ga propagira Peking. Vendar pa so se kitajski državni organi zaradi čedalje večjega mednarodnega nadzora nad Šindžjangom zatekli h »kajpajevstvu.« To je taktika dezinformiranja, ki so jo izpopolnili prokremeljski mediji, ki skušajo diskreditirati verodostojnost nasprotnika tako, da ga obtožujejo hinavščine, običajno brez kakršnih koli dokazov.

Potem ko je EU marca 2021 zaradi kršitev človekovih pravic v Šindžjangu sankcionirala kitajske uradnike, je kitajski državni časopis Global Times objavil infografiko (odpre se v novem zavihku), v kateri je pod zastavo EU navedel različna »hudodelstva« EU na področju človekovih pravic, od holokavsta do razlike v plačah med spoloma v Luksemburgu. Kmalu po objavi so infografiko skrivaj uredili in umaknili sklicevanja na EU in holokavst (odpre se v novem zavihku).

Zaslonski posnetek tvita, ki ga je 23. marca 2021 objavil kitajski državni časopis »Global Times«.

Kmalu zatem so v francoski izdaji RT objavili (odpre se v novem zavihku) poročilo kitajske vlade o kršitvah človekovih pravic v ZDA, ki se osredotoča na proteste zaradi rasne pravičnosti, in omenili kitajski »spopad z Zahodom« v zvezi s položajem človekovih pravic. Ves čas so razširjali argumente Pekinga o »zastraševanju« in »dvoličnosti (odpre se v novem zavihku)«, ne da bi sploh dvomili v kitajsko različico.

Poenotenje, koordinacija, sodelovanje?

To ni prvi primer, ko se ruski in kitajski mediji pod nadzorom države ukvarjajo z isto temo in uporabljajo podobne dezinformacijske zgodbe. Lani smo opazovali, kako je kitajska državna televizija CGTN širila prokremeljski dezinformacijski trop o ameriških »tajnih laboratorijih«.

Sputnik je leta 2017 podpisal sporazum o sodelovanju (odpre se v novem zavihku) z Global Timesom (enega od številnih sporazumov o sodelovanju (odpre se v novem zavihku), ki zdaj povezujejo ruske in kitajske državne medije), da bi »mednarodni skupnosti pokazal razvoj Kitajske in Rusije ter njune skrbi in stališča glede nekaterih pomembnih mednarodnih vprašanj«.

Poenotenje sporočil v medijih pod državnim nadzorom ne pomeni nujno sistematičnega usklajevanja (dezinformacijskih) prizadevanj. Čeprav sta se tako Rusija kot tudi Kitajska vključili (odpre se v novem zavihku) v ciljno usmerjene operacije vplivanja in kampanje dezinformiranja v zvezi s covidom-19 – s temeljno trditvijo, da so avtokracije boljše kot demokracije za reševanje nujnih primerov – sta se obe strani izogibali (odpre se v novem zavihku) promoviranju cepiv druga druge (saj sta komercialni tekmici na trgu cepiv). Po podatkih Mercatorjevega inštituta za kitajske študije (odpre se v novem zavihku) (MERICS) je sodelovanje med kitajskimi in ruskimi mediji pod državnim nadzorom veliko manj usmerjeno v ustvarjanje dobre podobe drug drugega kot pa v oblikovanje skupnih groženj. Zdi se, da sta se pri varstvu človekovih pravic obe strani odločili za isto priročno tarčo.